Primarni refleksi so pomembni za celoten razvoj dojenčkovega motoričnega razvoja, namernih gibov, kognitivnih sposobnosti, senzorike, ipd. So nevrofiziološka podlaga in se integrirajo z nadzorovanimi in višjimi kognitivnimi funkcijam. V prvih tednih po rojstvu so primarni refleksi pod kontrolo možganskega debla in hrbtenjače.

Namerni gibi so pri novorojenčku sicer omejeni in takšni bodo ostali do takrat, ko njegova glava ne bo postala sorazmerno lažja v primerjavi s telesom in se mu ne bodo razvile vratne mišice (Legen , 2013).

Po nekaj mesecih skoraj vsi primarni refleksi izzvenijo in jih nadomestijo hotena gibanja in  posturalni refleksi, ki omogočajo dojenčku gibanje in stabilnost.

 

Nekateri refleksi:

Morojev refleks

Ko novorojenček občuti, da pada, razširi roke ter odpre dlani in prste, kolikor zmore. Nato da roke k sebi, kot bi se hotel nečesa oprijeti, stisne dlani. To so gibi, ki bi jih izvedel opičji mladič, če bi začutil, da pada od matere in bi se jo hotel oprijeti. Danes je ta refleks pri novorojenčku prisoten le še površinsko, otrok ga ne izvede do te mere, da bi se oprijel svoje matere. Čeprav se je popoln odziv skozi evolucijo izgubil, njegov ostanek še vedno služi kot opozorilo materi, da se dojenček nenadoma počuti nestabilno in negotovo.

Refleks preverja tudi pediater med pregledom, da preveri, ali se udi na obeh straneh telesa simetrično razširijo.

Morojev refleks je prisoten ob rojstvu in začne izzvenevati nekje med četrtim in osmim mesecem.

Prijemalni refleks

Tudi ta refleks je ostanek daljne preteklosti.

Če novorojenčku ponudimo svoj prst v dlan, se ga bodo njegovi prstki oklenili in trdno prijeli. Če nato dvignemo roko, se (nemočni) novorojenček drži za prst tako močno, da ga lahko dvignemo od podlage. Prijemalni refleks je močan, da se lahko z njim obesi na prst celo tako, da celotno telo visi v zraku in njegovi sklenjeni prstki nosijo celotno težo. A tega raje ne počnite doma sami.

Pri nekaterih novorojenčkih lahko prijemalni refleks izzveni že po tednu dni, najpogosteje pa ostane še nekaj tednov. Popolnoma izzveni do šestega meseca starosti. Čez nekaj časa dojenček vstopi v obdobje učinkovitega oprijemanja – hoteno prijemanje.

prijemalni refleks

Refleks Babinski

Zanimiv je t. i. Refleks Babinski. Če dojenčku s prstom potegnemo od pete po zunanjem stopalnem loku proti prstkom, bo nožne prste razprl v pahljačo, kar je ravno nasprotno od odraslega. Kar bi pri odraslem veljalo za patološki izvid, je pri dojenčku popolnoma normalno!

Refleks mečevalca ali tonični vratni refleks

Asimetrični tonični vratni refleks se pokaže kadar dojenček leži na hrbtu. Ko obrne glavo na eno stran, sta roka in noga na tej strani telesa iztegnjeni, na drugi strani pa pokrčeni (položaj mečevalca). V obdobju novorojenčka je neizrazit, opaznejši je okoli drugega meseca in izzveni do šestega meseca starosti.

Obrambni refleks

Ta se pojavi, če je v bližini dojenčka nepričakovan in glasen zvok. Otrok napne telo, skrči ramena in dvigne roke predse, kot bi se hotel ubraniti. To je obrambna reakcija. Ta ne izzveni ampak se z leti še okrepi.

Avtomatska hoja

Če bi novorojenčka držali pokonci, ga rahlo nagnili naprej, bi naredil nekaj gibov, ki so podobni korakom. Ta refleks pa izgine do približno tretjega meseca starosti. Ne poskušajte tega doma sami.

Iskalni refleks

Ta refleks običajno lahko opazite pred dojenjem. Če se nežno dotaknete dojenčkovega lica ali ust, ta obrne glavo v smer dražljaja in našobi ustnice. Ta refleks ga pripravi na dojenje. Iskalni refleks se imenuje kardinalni refleks oziroma refleks štirih glavnih točk, ker ga lahko izzovemo na vseh štirih straneh neba.

Sesalni refleks

Ta je prisoten pri dojenčkih že med bivanjem v maternici. Po rojstvu se sproži vedno, kadar se kaj dotakne dojenčkovega ustnega neba. Omogoča mu, da se dovolj trdno prisesa na dojko in uspešno hrani. Refleks nadomesti hoteno dejanje med drugim in četrtim mesecem starosti

 

 

Vir:

Sciencedirect; medicine and dentistry

Osnove pediatrije

Brazelton, T. B. (1999). Otrok: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga

Legen, U. (2013). Diplomsko delo

Marjanovič Umek, L., Zupančič, M., Kavčič, T. in Urška F. (2006). Gibalni razvoj po rojstvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 170-185). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete

Morris D. (2008). Otrok: Osupljiva zgodba prvih dveh let življenja.

Mlakar, H. (2012). Novorojenčkovi refleksi

Zbornik Otrok v ortopediji

 

 

This entry was posted in Dojenček, General, razvoj and tagged , . Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*