Čutila imamo vsa živa bitja, vendar se jih včasih ne zavedamo, saj se nam zdijo samoumevna.

Poznamo pet glavnih čutil: vid (oči), sluh (ušesa), vonj (nos), okus (jezik), tip (koža).

Oči uporabljamo za zaznavanje barv, oblik, vzorcev in gibanja. Vid je naše prvo čutilo, skozi katerega dobimo približno 70% informacij.

Preko njega prejmemo več kot polovico znanja in sporočil. Te v možganih shranimo v spomin.

Čutilo, ki je že v maternici najmanj razvito je vid, zato ga je treba na začetku najbolj stimulirati.

Ker motorični razvoj sledi številnim fazam razvoja, ima tudi razvoj vida svoje zakonitosti in gre skozi faze, ki jih ne smemo preskočiti.

Obdobje od rojstva do 6. meseca dojenčka je ključno za razvoj vida. V tem obdobju se intenzivno oblikuje zrklo in s tem glavne poti, ki prenašajo vizualne informacije iz zrkla v dele možganov, ki so odgovorni za sprejem in obdelavo vizualnih informacij.

 “Možganska lupina centra za vid ima šest plasti celic, kamor iz očesnih zrkel prihajajo signali z očesne mrežnice. Ena plast se odziva na vodoravne linije, druga na navpične, tretja je namenjena oblikam kot so krog, trikotnik in pravokotnik.” (Rajovič)

Skozi čutilo vida, kot odrasli, prejmemo največ informacij, kar 70%. Otrok prve mesece življenja preživi z učenjem, kako videti svet okoli sebe, saj je v maternici preživel 9 mesecev, kjer ni preveč vizualnih dražljajev.

Ob rojstvu dojenček že zaznava svetlobo, vendar vidi megleno in še to na razdalji približno 20 cm.

Živčne celice v možganih novorojenčka so še neorganizirane in slabo povezane med seboj, zato lahko na začetku pogled zadrži le nekaj sekund.

 

Na začetku se otrok nauči, kako fiksirati in fokusirati svoj pogled. Bolj ko dobimo pravilne vizualne informacije, bolj se možgani razvijajo.

Zato je priporočljivo, da je okolje otroka polno črno-belih kontrastov, in to od rojstva dalje, saj na ta način dojenček že zgodaj dobiva signale iz okolja, ki naučijo nevronske celice njihovega dela.

 

Ker se dojenček uči tudi in predvsem preko vida, lahko v njegovi vidni bližini delamo različne grimase; npr. se na široko in glasneje nasmejemo, se pogovarjamo z njim, mu pokažemo jezik, se pačimo. Nekje pri 3. mesecih naj bi nas dojenček že znal posnemati; torej nam že vrne nasmeh oz. pokaže jeziček, če mu ga pokažemo prvi.

Najpomembnejši vizualni objekt dojenčka je mama oz. oče. In predvsem bo oboževal vaš obraz. Iz tega razloga je izjemno pomembno, da dojenčku dovolite, da vidi obraze. Do približno 2 tedna starosti otrok že prepozna obraz mame in očeta.

Prva dva meseca otrokovo pozornost najbolj pritegneta bela in črna barva, zato tudi pri vsakodnevnih aktivnostih uporabljajte črno belo kombinacijo slik ali igrač. V tem obdobju se še uči razlikovati barve in najlažje razlikuje med črno in belo.

V naslednjih mesecih že lahko razlikuje barve, predvsem primarne barve, kot so rdeča, rumena, modra in zelena.

Zelo so jim zanimive slike okroglih oblik, saj spominjajo na obliko obraza, ki ga najraje opazujejo.

Nekje pri štirih tednih dojenček premika oči in glavo proti svetlobi, sledi predmetom in vzpostavi očesni stik.

V starosti dveh do treh mesecev sledi predmetom, prepozna obraze in začne premikati oči neodvisno od glave, začne opazovati svoje roke in noge. Očesni kontakt lahko zadrži več časa.

Kasneje že gleda svoje roke, noge in igrače (od približno 4. meseca naprej). Razvijati se začne tudi globinsko zaznavanje. Opazi tudi igrače, ki padajo. Postopoma se mu razširi vidno območje pozornosti.

 

Kako lahko stimulirate njegov vid:

~ predvsem imajo radi obraze, zato ga vzemite v naročje in se z njim pogovarjajte na razdalji približno 20 cm

Dojenček

~ ko že lahko zadrži pogled, skušajte svoj obraz narahlo premakniti v drugo stran, da vam sledi

~ lahko zatemnite sobo in prižgete majhno namizno svetilko; tako bo obračal svoj pogled proti svetlobi (seveda ste ves čas v njegovi bližini oz. ga imate v naročju)

~ igrajte se skrivalnice in na ta način dojenčku pomagamo razviti vizualni spomin (ne da greste v drugo soboJ, ampak ali vaš obraz skrijete za svoje roke, skrijete igračko pod dekco ipd.)

~ uporabite črno bele igračke ali kartice (spodaj si jih lahko prenesete in natisnete)

crno bele

~ nad njegovo posteljico ali v voziček lahko obesiti barvne kontrastne igrače, črno bele kartice, ropotuljice

~ ko je dojenček sposoben fokusirati pogled, začnite počasi premikati sliko in/ali svoj obraz z ene strani na drugo; najprej bo lahko slediti v vodoravni osi, nato v navpični in šele na koncu v krožni.

~ lahko ga položite pred ogledalo, da bo videl svoj in vaš obraz

~ dobrodošli so kontrasti, predvsem črno beli (npr. vaša črno bela majica s pikami, črno bela preproga v dojenčkovi sobi, zavese s črno belimi vzorci, obroba v dojenčkovi posteljici, posteljnina ipd.)

~ tudi kobacanje je pomembno za razvoj motorike oko – roka  

 

Spodaj si lahko prenesete črno bele kartice in si jih natisnete. 

Kako lahko uporabim črno bele kartice pri dojenčku:

~ lahko jih uporabite že zelo zgodaj

~ držite jih 20–30 cm od otrokovega obraza

~ ko je sposoben gledati kartice, jih lahko počasi premaknete z ene strani na drugo

~ obesite jih lahko nad njegovo posteljico, previjalno mizo ali v voziček

~ nalepite jih na zid, hladilnik in mu jih kažite, medtem ko se sprehajate z njim v naročju

~ ko je dojenček na trebuščku, mu jih lahko položite na tla pred njega (tako bo aktiviral tudi mišice vratu in hrbta pri dvigovanju glave, razvijal oporo na roke)

~ začnite z najpreprostejšimi črtami in slike menjajte na vsake par dni

~ z napredovanjem razvoja vida (približno okoli 2. meseca) lahko dodate kroge

Tu si lahko prenesete naše bele kartice. Lahko jih natisnete in plastificirate in že jih imate pripravljene za uporabo za svojega dojenčka.

Prenesi črno bele kartice

 

 

VIRI:

AOA. Infant Vision: Birth to 24 Months of Age. Dostopno na: https://www.aoa.org/healthy-eyes/eye-health-for-life/infant-vision?sso=y

Montgomery. N (2019): Baby sensory development: Sight; Medically reviewed. Dostopno na : https://www.babycenter.com/baby/baby-development/baby-sensory-development-sight_6508

Morris, R. … [et al.]. (2014). Prvi koraki v nevroznanost, znanost o možganih. Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost. Dostopno na: https://www.sinapsa.org/radovedni/media/priponke/a317-Nevroznanost-2014.pdf

Parker. S. (2006) Zbirka naše telo: Čutila. Grlica

Rajović. R. (2013) IQ otroka je skrb staršev. Dostopno na: https://otroski.rtvslo.si/bansi/prispevek/2493

Žugelj. D., Tekavčič Pompe M. (2015). Oko in vid pri novorojenčku. UKC. Dostopno na: http://prvikoraki.si/prvikoraki/wp-content/uploads/2015/02/PRVI_KORAKI_Oko-in-vid-pri-novorojencku_WEB.pdf

 

Viri slik:

https://www.tts-group.co.uk/blog/2016/08/10/babies-black-white.html

https://www.indie.com.au/shopping/babies-kids/newborn-gifts/black-and-white-baby-mobile.html

https://www.taftoys.com/tafproduct/tummy-time-book-12395/

https://www.proeves.com/blog/index.php/2017/12/21/attachment-the-engine-of-subsequent-social-emotional-and-cognitive-development/

http://www.bestchinanews.com/Baby/15984.html

https://complete-kids.com/products/black-white-baby-cloth-book

 

 

 

 

 

 

 

 

 

green-ink This entry was posted in. Dojenček, Dojenček. razvojni mejnik, razvoj Razvoj dojenčkovega vida.