pravljice, dojenček, branje, moj svet gibanja

 

Branje je izrednega pomena za otrokov jezikovni in intelektualni razvoj. Bogati besedni zaklad, razvija domišljijo in omogoča širjenje obzorja ter novih znanj. Štefan (2003) poudarja, da s pripovedovanjem pravljic krepimo otrokovo sposobnost poslušanja in koncentracije, širimo njegov domišljijski svet in s tem ustvarjamo temelje za večjo samostojnost in ustvarjalnost v mišljenju. Z branjem krepimo sposobnost dojemanja jezikovnega sporočila, otrokov besedni zaklad in njegovo sposobnost jezikovnega izražanja.

Branje je pomembno za otrokov čustveni in socialni razvoj. Med staršem in otrokom se vzpostavi čustvena vez zaupanja in topline. Telesni stik, ki ga vzpostavimo med branjem v naročju pomaga pri vzpostavljanju toplega in varnega zatočišča. Beremo lahko kadarkoli.

Nevrologi dokazujejo, da branje spodbuja razvoj možganov v celoti, tako leve kot desne polovice. Branje knjig pomaga pri osredotočenosti, potrpežljivosti in urjenju koncentracije.

Branje vašemu dojenčku je lahko ena izmed dejavnosti, ki je namenjena samo vama. Ob tem ga vaš glas pomirja in kar je pomembno – dobi vašo pozornost. Niti ni važno kaj berete, bodisi pravljice ali pesmice, važno je, da sliši vas glas (ton, ritem govorjenja).

Branje otroku od zgodnjega otroštva je ključno za njegov intelektualni, jezikovni in vsestranski razvoj. Družinsko branje je »zibelka branja«, ki vpliva na otrokov besedni zaklad, kasnejše učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.

Kdaj je dojenček/otrok »dovolj« star, da mu lahko začnemo brati pravljice?

Nikoli ni prepozno ali prezgodaj za branje. Številne raziskave so potrdile, da dojenček že v trebuščku posluša pravljice in/ali pesmice, zato mu že v času nosečnosti lahko berete, pojete ipd.

Jaz osebno sem obema svojima otrokoma začela brati kmalu po rojstvu. Sprva sem jih imela v naročju (njuna glava pri mojih kolenih, ritka pri trebuhu 🙂 ). Brala sem jima meni ljube pravljice, kadarkoli v dnevu.

Kasneje, ko je bila njuna motorika dovolj razvita, sta knjigice (kartonke, knjige iz blaga ipd.) listala sama. S partnerjem sva veliko (res veliko 🙂 ) govorila zraven, opisovala dogajanje na strani, oponašala zvoke živali. Kdaj je branje pravljic prešlo v večerno rutino niti sama ne vem točno. Verjetno je odvisno od vsakega otroka posebej. Še vedno (posebej pri mlajšem) je listanja in prebiranja knjig tekom dneva veliko, zvečer pa se še vedno oba rada stisneta na veliko posteljo in preberemo eno pravljico za velike in eno za male.

Na začetku se vam bo verjetno dogajalo, da bo otrok želel, da mu prebirate ves čas eno in isto zgodbico. Za vas bo to morda monotono, a tako boste svojega otroka učili sklepanja na podlagi prejšnjih izkušenj in prepoznavanja že znanih stavkov, samo ponavljanje pa bo doprineslo k razvoju spomina.

Kako izbrati pravljice?

Na tržišču je ogromno knjig, kartonk, pravljic ipd. Meni je v pomoč Zlata hruška (Mestna knjižnica Ljubljana vsako leto izda seznam knjig, ki po vsebini in izvedbi izstopajo in si tako pridobijo naziv kakovosti). Prav tako ju vzamem s sabo v knjižnico, da si sama izbereta knjige.

Mogoče vam lahko pomaga tudi seznam priporočene literature pri bralni znački.

 

 

 

 

 

green-ink This entry was posted in. Dojenček Zakaj je branje pravljic pomembno.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *


*